.

Vetrc na njivo
gnojilo raznaša,
domovina v tujini
razburljivo diši.
/Kobilica/

.

dolgčas zagrize v peščine
kr neki se v glavi poraja
barve si ližejo tačke
vetrc jim malo nagaja
/mah/

.

 kakšen smisel ima poezija?

———————————

kobilica-poet:

 Zakaj pišem?Ker mi je všeč?
ker imam kaj povedat?
ker sem osamljen ?
Ker me nekaj tišči pa moram dat ven.Komu pišem?Sebi?
Ja tud v bistvu, najprej moram sebi kaj povedat da bi tudi drugim.
Potem pa še vesolju- materfiks- a ne- da bojo enkrat tud Marsovci uvidl- da na zemli obvladamo če kake druge finte kot sam materialno relacijo.

Kam pišem?
V črn zvezek- ja včasih sn zdej pa kr na kristale. Zakaj
Da vsi lahk preberejo- knede- Tud Marsovci, pa uni v Armagedonu, pa
sveti Peter ki seva iz Sv. Pisma- kr naj vidi. Kva misliš da se ga bojim.

A misliš da se bojim unga gor- no kok se mu že reče, no na konc jezika mam, no- jebelacesta- Bogec. A misliš da se ga bojim?
Prov neč, mu napišem kako bridko tud- da neu mislu da je sam on pametn. Sej ne rečem da ni ta glavn- “Ta Haupt”, sam vsaj pr imenih bi se pa lahk nekak pošlihtu. Ne da je enkrat Bog, Drugič Jahve, pa se spomne da bi bil Šiva al pa Brahma, pa Manitou se tud fajn sliš - knede, pa še je tega za celo brajdo litanij. Ja madona- kir je zdej ta prav? Dej- saj lahk obdržiš več imen pa vsaj za dva do tri se odloč. Kdo siu to vse zapomnu.

O čem pišem?
O vsem- to sn že povedu tulkrat de se ponavlam.
Najprej o ljubezni in hrepenenju- to j ta prvo,
pol pa še vse ostalo-
od vdiha, do izdiha, o reki življenja, o tem kok je človk mejhn nasprot narave pa četud misl da je Boga prijel za testise (če jih sploh ma)
pa o globalnih problemih ozračja, pa o telovadbi- takšni in drugačni, pa o
željah ki bi se rade uresničile enkrat samo ne ve se ali jih bo kdo pustil da se bodo, pa o koncertih finančnih tokov med plemeni JUžnoameriških indijancev( ki jim je ostala samo še ena palma)
pa tega je tolk da ni konca…

No še kaj?

Aja- sej res.
Estetika. Butl, morš lepo pisat, da boš pršu u anale Lepe poezije.

Ko bojo enkrat Stare Nonke čez petdeset let brale tvojo pesrm, pa bojo
jokale zravn in izdihnle:
“Ma keku je tou lepu”
Je to to?

Ma po moje ni. Kaj je LEPO?
V teoriji estetike je tolk napisanga, da se zgubiš- bolš da ne razglablam o tem.
Jest mislim da je lepota “Harmonija vsebine in forme”.

A , a nisn pametn- pa povej če ne. Kej sn pa s tem mislu.

Bom razložu.

Pišem pesem o požaru- hipotetično. Kaj je zdaj požar?
Kr tisto ko gori. NE
Ogenj. JA je ogenj, ma je lahko še kaj. Gori lahko marsikaj- tudi stare ponošene gate v peči.
Kej neki kr začne goret? NE

Najprej neka iskrica, ki se dojgo skriva v neki špranji, tli dolgo časa. Tolko časa da ji je dolgčas in samo čaka da pride kaj mimo, in se obesi na tisto in začne žaret. Potem žari spet dolgo časa- vse rabi svoj čas(cajt) in prej ali slej mimo prinese kakšen list, slamico čustvo(lohk tud hrepenenje) in
vse skup začne vse bolj žaret. In ko začne neki vse bolj žaret vse skupi preide v majhen plamenček. Ma ko je enkrat plamenček se ta razplamti v ogenj(lohk je tud simpatija) in ker se ognja ne da kr tako ustavt zagori prav na veliko da zajame celo bajto(al pa lubezn) in pol ko je vse v plamenih,
potem je pa itak štala ker vse gori in presketa, žari, puhti,seva, sika, tuli in zavija in ker je vsake stvari enkrat konec (tako obleživa objeta kot da sva mrtva) in ostane samo še pepel(in midva zaspiva)

No recimo- tko si jest predstavlam estetiko. Če s dober bral s lohk vmes doživu še mal vročice. A štekaš zdej?

No in takih stvari, kako kaj podaš je nešteto, vsak dan se valijo mimo tebe, sam odprte oči morš met pa je.

Tko, dost bo.

Zdej grem pa kofe skuhat, pol pa drva žagat- letos bo še dolga zima.

A ZAKAJ PIŠEM TOLK FONETIČN?

ZARAD ESTETIKE

KOBILCA

P.S. Kdor ne razume naj pa ušteka

—————————————————————-

mah:

da si spomin osveži še mah.
po dolgem času? je čas tisti, ki je merodajen za spomin? ali je dogodek.. dejanje.. trajanje..? ne vem.zakaj pišem?ker nimam kam?
ker sem se ujela?
ker noč je daljša od dneva?
ker se mrak poljublja.. večji del zore pa žejna izgublja.komu pišem?

sebi?
ma pišem.. kaj.. pišem pač.. če sebi? a da bi potem kaj.. seštevala? odštevala?
pišem, ker bi me sicer razteplo na miljavžent delčkov in bi se midve težko polovili.
razkrvavela bi. krpam šive. sproti.. šiv po šiv. da ne razpadem v ponošenost cunjastih misli. eto. zato. fak.
(za trenutek grem na cigareto.. včerajšnja nočna je v vprašanjih ponujala odgovore na moja vprašanja, današnja nočna pa je čarobna.. pravkar so mi peli demolišni. Friški in ostali..)
evo me. sem nazaj. kiling mi softli.

kam pišem?
včasih sem povsod. na smse, na umazane šipe, na listke.. nebroj njih.., v pesek, v sneg.. zdaj direktno na ekran.
saj ni važno. nič ni važno. ker: ko je napisano, mine. lahko bi spet na šipe in čakala dež.. samo da je izpisano.. takrat mine. mine kot topot konj v Manitujevi levi roki.. ali pa v kodru brade gimnastičara. ali pa v črnih tangicah Kali.
mine.

o čem pišem?
uf. Kobilica.. tu me pa imaš. ti me šiješ za 5093452934857023945 svetlobnih let. ker mah piše eno te eno. znova in znova. again and again:
čutitečutitečutite.
ne se bat.
ljubite. vedno.
spoštujte.
ker: ck, pa nas več ne bo.
resno vam povem: ck.

estetika?
dol mi visi.

hrumenje.
to. to šteje.
v ognju, vodi, zraku. ali:
v iskri, kaplji, vdihu.
to šteje. ne znam tako razložit, kot si ti, dragi moj. ne znam.
a iskra dovoljuje ogenj. kakor seme rožo. kakor kaplja hudournik. kakor šepet v hrepenečem vdihu dovoljuje zrak.

in pepel na koncu norega ognja.. se predrami v zlatem odblesku krila..
in suša se po poplavnih poljih.. razpoči v prelepih makovih rdečjih..
in ko zmanjka sape - pri slastju hitrih vdihov - se barve spremenijo v oblake..

tako. dovolj bo.
smisel.. pih. ni ga. smisla ni.
mine v izpisanem. in vzklije novi.

potem pa se stke v dan.. teden..
ampak
le,
če
čutimočutimočutimo.
(v treh besedah “čutimo” sta dve “moč-i”)

p.s.
ooo.. razumete, razumete.. vem to.

(glihkar je Chris Rea zapel:
povej mi, da so nebesa
povej mi, da je res
povej mi, da je razlog)

.

.

NA MEHKIH, NEŽNIH RIMAH MAHA
in ob skoku v stopinjo kobilice,
VAM TOPOTAVA SVEČANOST UTRIPOV
v pričakovanju dvatisočosem vdihov.

VSA PRETEKLOST NAJ ODTEČE VASE,
nasmeh dlani naj očem ne bo odveč,
ZAUPAJTE OTROKU V SEBI,
skopajte se v solzah po potrebi.

poezija tu.. pri nas..: saj to so sanje,
VERZE PA LE MI.., KI STAPLJAMO SE.. VANJE,
odnašamo in trosimo v makove cvetove,
DA PREBUJAJO NAS IZ PRAVLJIČNIH SVETOV.

VSE ROŽICE POMEŠANE V ŠTEVILA,
ki zgane jih veter v šopku imen:
ŽIVALI, ŽARKI IN PRAVLJIČNO ŠKRATOVJE,
vračajo se v gnezda, v drevesa korenin.

VSEM VAM ŽELIVA USTNIC, VOLJNIH ZA OBJEM,
srce razprto za drugega srca poljub.
ŽELIVA TOPEL DEŽ IN ISKRIVE ŽARKE V OČEH,
majhnih Sreč in veliko.. sladkih pregreh.

za Vas sva stkala:
velike črke: Kobilica-poet
male črke: mah

KOLUMNA

Danes je moker deževen dan.

Kaj so že naše stare mame rekle na tako vreme- Jo kolk se tak dež nuca - za potrebo. Salata je že čist uvela, pešenica nikamor ne raste, keruza je stulena. Jej de bi scal saj tri dni skupi.

Kaj naj pa rečem jaz, ke sn mestni škric. Kiro salato pa men naj dež zaliva. Vse kar mi pride prov je, da sn lopo doma , se vsedem za računalnik in kaj napišem.

Rečmo, kva še nisn napisu? Hm, hm , hm, - KOLUMNO.

Benti, sej res, kva to sploh je- kolumna.

Neki za u časopis- čaki grem ta prvo pogledat kva to sploh pomen.

Sn že nazaj- porka fiks- pa sej to sploh ni slovenska beseda- sej je v slovarju splih ni. Pa čak mal, neki pa more bit na tem- sej dons že vsi pišejo neke KOLUMNE, če pa nimajo idej pa prepisujejo- sej ni važn.

Najbrž je to izpeljanka iz KOLO in UMNO. Ja to bo, Moreš bit hiter ke na kolesu in pametn da te noben ne dohiti- neki takiga- po moje.

Hecn je sam to, da je za to teba met kondicijo. Pišeš lahk o vremenu, pa o športu, pa politiki, pa o ritkah pa o avtomobilih, pa o ozonski lukni, -
pa o tem da eni pišejo kolumne pa jih v bistvu ne, ker so jih že eni prej napisal ti jih pa samo na novo retrogardirajo. A veš tist - ne retro je neki kar je že enkrat blo, pa samo vzameš mal premučkaš - pa je neki novga.
Sam morš mal kej dodat, če ne nei retro ampak stara šara.

Al pa še bolš, vzameš stare zajtnge, ene od lanskega leta, pa ker prepišeš, sej neu noben vedu- ka pa folk ve. Prodaš stare nogavice za svežo kravato.

Kaj bi še lahk. Delaš se ko da si šel u eno državo, ki sploh ne obstaja, pa pišeš o tem kak je blo tam razburljiv, na carini so te celga prešlatal- prasci, pol je bla pa šrtala, ker nisi mel papirjev za fotoaparat pa so ti ga hortel carinit. Sam ti se nisi dal, poklical si strica na argentinsko ambasado- pa je vse pošlihtu- da so uni stal ke šolarji pred tablo.

Pol so ti pa v tej deželi- baj de vej- imenuje se REPABLIKDOLGCAJT-, jedl z roke. Vsi so bli prjazn ke svina, slikal so se s teboj, vsak te je hotu pelat domu na kofe, predsednik je priredil banket pred palačo, tisti dan ko si bil na obisku so uvedl kr državni praznik- vse si mel zastojn- ma žur za znoret.
A kva majo. Vsega po malo, malo jezer, malo morja- pa ne preveč, gore, reke, najvišja gora se imenuje DVOKAPNIK, najraje planinarijo in smučajo, nacionalna značilnost je medsosedski prepir, drgač so pa vsi zlo prjazn. Kdorkol pride v to deželo se samo čudi - WHAT A BEAUTIFUL COUNTRY.

No, predolg tam ne morš ostat, ker je majhna pa hiter vse pregledaš-
je treba tud naprej. Konec koncev moraš jutri napisat novo KOLUMNO. Pa ja ne boš pisu cel tedn eno te isto. TE HITER POGRUNTAJO.

No viš in tako si že skoraj na koncu.

Spodobi pa se seveda, da vse bralce povabiš naj le obiščejo to deželo,
kjer se cedi čas in oblast.

Tako, eto to je to- a je problem- mater vse sbn prepisu- pa kaj - SAM DE ME NE DOBIJO- MATER SAM DE ME NE POGRUNTAJO.

Kobilica za časnik Najprej ONA potlej ON.

…………………………………………………………

kobilica-poet:

KONČNO BRUŠENJE

Nekoč sta v gozdu živela dva škrata.

Kot vsi v gozdu sta hodila v šolo,
se veselila življenja v reki, na nebu, v zemlji, iskala svoje poslanstvo, ustregla klicu življenja,
se prebijala skozi zidove časa, služila gospodarju gozda in se sploh nista poznala.

V reki časa se je vse pretakalo.

Škratje živijo skrivnostna življenja. So ravno tam kjer ne bi smeli biti ali pa jih ni kjer bi bilo prav da bi bili, pa ne morejo biti ker so nekje drugje.

A včasih se vseeno zgodi da so ravno tam, kjer je prav da so- na oblaku v gozdu.

Tam hihitajo svoja početja, plešejo nova spoznanja, pletejo neulovljive načrte.

Tja pobegnejo , kadar je v gozdu zatohlo in čakajo, da se z oblakov ulije ploha veselja.

Zdaj je poletje, vroče je in mogoče bo s kakšno ploho škrata spet nadeževalo v gozd.

Mogoče bosta hotela v dež, mogoče bosta jokala za dež, mogoče bosta sama deževala, mogoče, mogoče, mogoče, …

Mogoče pa škratov sploh ni….

Mogoče…

Kobilica za mah iz gozda

………………………………………………………………

mah:

kobilica..

prelepo si zaključil Napravo..

nekoč sta živela dva škrateljca.. ob srkanju vrtincev sta se zavrtela z njimi in ..

.. konec.

p.s.
baje, da so vrtinci povsod. še dobro, da tudi čutimo in ne samo mislimo.

………………………………………………………………………..

kobilica-poet:

MAH

Toliko ustvarjalne energije ,toliko izpovedovanja , toliko magičnega pri pisanju kot sem doživel v tej napravi, mah, nisem še nikoli v življenju. Za to bom rekel le- krasni svetovi. Od kje so se vzeli ne vem- najbrž so v tebi.

Hvala kobilica

…………………………………………………………….

mah:

dragi kobilica

lahko bi napisala samo hvala enako. pa je premalo. in zdaj pomislim: saj je premalo, četudi napišem pol strani.
morda le to..
zgodbe, svetovi.. vse to je v nas. še celo ključek, ki nam odpira tiste, ta višje vhode, je v nas. ni važno, ali se gre po stopnicah, z liftom ali pa nas kdo katapultira. važen je samo ključek. odpiranje neskončja je dokaj naporno za vsakodnevno življenje. izčrpa, a bogati. predvsem pa nas naleze. in tiste občutke, ki se ob tem prebujajo, hočemo znova in znova doživljat. VSI v sebi to nosimo. nekateri pa si to celo dovolijo izrazit. in.. poti nazaj več ni. če si jo pa izbereš kot umik, te čaka le še pogled na lastno plazenje in vročično mirovanje. ki pa ni prijetno.

za vse pa ti bom vseeno zakričala: hvala ti, kobilica.

……………………………………………………………………………………………………

/konec./

………………………………………………

kobilica-poet:

GESLO - LAN

mah, madona veš kaj sem se spomnil

Kaj če bi šla midva na psihiatrijo, najprej en hiter pregled v IDRIJO - psihoanaliza pa te stvari, potem pa mal elektro šoki, izolacija, navzkrižni testi inteligence,
pa sigurno imajo še kakšne računalniške metode- recimo virtualno prepričevanje da si ti jaz in da sem jaz ti, oziroma da midva sploh nisva na psihiatriji prostovoljno ampak naju je tja poslal UDBA- državni sovražnik ki še vedno ne spi.
Potem bi bilo malo predaha, ker morajo tudi psihiatri na vikend, midva pa pobegneva z zaprtega oddelka, direkt v Ljubljano na žur - se ga napijeva malo razgrajava, potem naju dobi policija pa sva itak nazaj. Ponovijo vse od začetka- ti si jaz in jaz sem počena lubenica- stop, počakaj nazaj na lekcijo 1, potem ti udariš en recital GÖtheja, te gledajo ke desto čudo, jaz vzamem pa kitaro pa usekam LIKE A ROLLING STONE, tPOTEM HONKY TONK WOOMEN, PA ERICA NE SME MANKAT ,ker imajo potem takoj povod da sva fašista. Pol bo šele štala, premestitev na DOB, v samico, tebe bi pa dal recimo čistit WCJE NA Povšetovo. Ampak, midva obvladava telepatijo, meditacijo, jogo, šen zen in HIHG Q, pa sploh ne vedo da nisva tam kjer sva ampak čisto nekje drugje.
Ko pobegneva, naju s tiralico iščejo po celi Evropi midva pa lepo v marijanskem jarku piševa naprej, za ribe, pa plankton, pa sinje kite (ziher so ogrožena vrsta) pridejo poslušat uni pirati ke so jih potolkl na rtu DOBRE NADE.

Kej prauš mah, a ne bi bil žur?

GESLO - RUJ

mah , poslušaj

se dobiva na starem mestu na Grenlandiji, a veš tam, ne sej veš, ,

pa posluši,

ne okrog govort…

GESLO - PIŠ

jaz se ti javljam zdajle iz Podravja, na farmi Rakičan sem tistemu traktorju, ki je parkiran pred upravo prišepnil skrivno sporočilo. Vse kar praviš je res in geslo drži. Ko boš naredila tretji korak, se ne oziraj nazaj samo mirno pojdi mimo Kariatid, počasi dihaj in ko boš mimo, me pokliči na prejšnjo številko mobitela, ( a veš tisto ki je sestavljena iz samih črk) pa ti povem
za novo lokacijo.
MORAVA MITI PREVIDNA DA NAJU NE POGRUNTAJO.

Tisto vmesno uporabniško ime pa uporabiš samo v primeru, če boš prepozna v Alpah ( geslo - MICKA), ker tam pa vleče in uporabi rezervo. Ni ga čez GVIŠNO.

No jest grem zdej pa na ene škampe v restavracijo v Argentinski tango, tam so res dobri, ker jih rabim za podkurit v peči. Gor je mrzlo in moraš IMETI KAJ ZA PODPLAT.

Pa ne pozabit na zapestnico od Freuda, brez nje sva mrzla.

Ajd, se vidva

GESLO - TELOH

Tako, sedaj si pa blizu, na vratih bo pisalo- STROJEVODJA- ampak ne se ustrašit. Za vrati če jih odpreš je vhod v livado cvetja. Samo nekaj pa je, počasi odpiraj vrata, ker ti lahko zdrsnejo in moraš počasi.

Zdaj si že skoraj na cilju, privzdigneš srebrno škatlo, vzameš ključek in tri korake narovnost, enega v levo, dva v desno , pet nazaj. Če s priprtimi očmi pogledaš proti skali ki je pred tabo, boš videla režo.

Tja vstaviš ključek obrneš, hkrati izrečeš KIKIRIKI ,

naprej veš pa sama.

Pa še nekaj. Počasi, počasi, počasi se ne mudi nič še nisi zamudila,
itak bo pot še dolga .

Ko zapreš vrata za sabo vrzi ključ vstran .

Itak bo vsakič drug.

GESLO - EKO

»«««««A si mah , no v redu, čak da ti pomagam, no počas , katerega izbereva, tale je kumulus, tamle je tak navadn,
tistle je deževn, hm, kaj praviš…

pa ja sej je vseeno, tule postaviva šotor sem gor ja tkole ja. Dej drž tele palce, jest bom pa šotor postavu. Sam prim mi rime mal dej, ke mi ven letijo, pa jih nisem še do kraja zložu. Tko ja e hvala ti.

EKO, a ni lepo tu zgoraj, kakšna tišina, joj kakšna svoboda.

No , mal si zadihana, ker počas, sej bo sej bo.

Tako, kaj bova, a bi eno kofe, a, seveda bi kej te sprašujem, preden se oddahneš bom jest prec. A s cukrom al brez. S cukrom ja kva pa.
Dej povej mi, mater ke sn vesel da te vidim po dolgem cajtu e. Tam spod se neki derejo, a ni to lepo ker veter vse preglasi. A ni, tule ke gledam zdej proti Marsu, ja pa madona sej je res rdeč. A greva pogledat- hm- ne rajš juter.

A veš da sem bil vmes, ko sem šibu na Falklande, pr Freudu, veš kej mi je reku. Ne se sekirat stari e- ČE SE ODPRAVLJAŠ NA TAKO POT TE BODO IMELI ZA NORCA. Tega se moraš dobro zavedat pa še ene par svari mi je reku, pa ne bom zdejle nakladu. Na koncu mi je dal eno kocko sladkorja za na pot in reku ČÜS.

Ja je pa faca a veš, no no važno glavno da ti je uspel prit gor.

Pa dej kej povej sam jest govorim.

Eh dej no, ne se sekirat, veš kolk kratko je življenje da bi se sekirala zarad takih stvari. Dej no, ne bit žalostna, poglej tjale proti Luni, a ni na uni strani ke je senca taka lepa svetloba.
Prid sem sej ti neki pokažem, vidiš tistole zvezdo tamle gor, uno ke je tam odzadi- tisto ja ke je mal na plavo vleče, tam gor je moja stara mama, ke je nazadnje odšla, jo bova šla kaj obiskat. A ni lep tistle soj meglic za Venero pa un komet za Plutonom a viš, na ga že ni več.

No nasmehn se mal, eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee tko ja, primi me za roko, …

Kar joči, ti kar joči, nasloni se name in joči………

……. ……. …… …… ……. ……. ……..

Evo , kofe je , mal mlekca še zravn, pa bo, ti si pržgi cigaret če boš, jest bom pa en keks zravn. Mal bom razpihu tale vonj kofeta da bojo mel še uni, za ekrani kej od tega- jim bo mal zadišal.

…………………………………………………………..

mah:
veš kaj.. tole je bilo pa noro. a če ne bi tega doživela, bi prišla na ta oblak čist nevedna. po vseh geslih in poteh.. /pa tako dobro vodiš.. malo me je edino tisti ključek zezal, pa zapesnico nisem imela prav obrnjeno../ mi je le ratalo.

tele nitke, ki se tukaj tkejo, bi nama znale tudi krajšati poti, da le obiščeva tiste posamezne zvezde.. ali pa vrtiljake ozvezdij. siriusa ne smeva pozabit, siriusa.. to sta dve zvezdi v eni. enak odboj kot privlak. čisto ravnotežje. uravnovešenost sil.

potem potem potem juuuuh.. kaj bova razturala tu zgoraj. in tisti glasovi, praviš.. ne sežejo do sem. tu ostanem. potem sodim sem. slišim posebno glasbo, vidim čudovitja Besed, tisti gromki tam - tam, ki nama sledi, naju prehiteva, zapne in naju odvleče.

smrti so že davno umrle.

o vi stanovalci nebovja, kako sem vas vesela.

kobilica.. pa daj se malo zlekni. lej.. zdaj greva na pojedino. sončni žarki so glavna hrana očem, vetrovi so edini, ki podpihajo tisti ogenj, na katerem že prav dišijo naslovi in nova potovanja. ščepec zvezdnega prahu, na debelo odrezan kos mehkega belega lista pred nama.. in tisti nežni lističi misli, ki teknejo ob vsakem zalogaju. zdaj lahko v miru pojéva, pójeva.

kaj še manjka? seveda, dva deci iskrenosti. da pozabiva, kaj je bila žeja.

p.s.
kaj so oblaki?

oblaki so roj drobnih kapljic ali kristalčkov, ki lebde.
………………………………………………………………….

/predzadnje.. /

………………………………………………………….

koblica - poet:

OBISK
                                                                                                                                    

“Ej Kobilica zbudi se!”Ko človek odpira oči kot tiste velike rolete v trgovinah,da kdo ne vlomi ko je zaprto.
Pa končno odrolaš še drugo veko ne moreš verjet lastni domišljiji “Đoni, jezus kej b’rad. Mater veš kolk’ je ura? Tri zjutri komej sn zaspal ti mi pa težiš. Mater sn kr mal jezn.”

“Dej ne bit tak jokec.Neki ti morem povedat. A se spomniš unga komada ke sn ga napisu o miru,pol sn jih veliko o lubezni, pa tud o dnarju, čak enga tud o rakunu ne vem o čem vse nisem godu-e enkrat je bla pr men tud ena Lucy pa SVA se vozila po nebu ke utrgana. Jo, nikol ne bom pozabu ke smo bli pr naši kraljici, zakadil smo se ko turki , še dons mi ni jasn kak smo prišl ven, najbrž je mis..”
“Đoni, ustav se, sej vem da si to napisu, dej povej kva b’rad povedu- mal bol direkt v ‘point’-če se da.

“Ja pa čaki -sej to ti pravim. Ti a lahk enga pržgem?”

Ja kej mu pa zdej naj rečem itak je s čikom prišel-pa me sprašuje!

Kašljaje,kot star traktor ropota naprej.

“Ej Đoni, dej ne mi stresat pepela na pojstlo, na tle maš krožnik. Mater čist si boš pluča fardirbu”

“Pust to,sej jih nimam več.”

“Zakej pa pol kadiš?”

“MA iz navade.Kje sn ostal, ja to, prišu sem te vprašat,če mi posodiš un tvoj STIHEC,sej bom vrnu,pa uno tvojo kitaro, pa kake lonce bi rabu. Veš bomo mel žur pa sn jest na vrsti za muziko.”

“Posluš,kolkokrat- pa sej ja veš da stvari ne morš nosit gor.
Jooo,ne me tko gledat lepo te prosn”

Tolk časa me je gledu s tistimi okroglimi špegli-oči je mel pa čist nekje drgje,da sn mu oblubo da bom jest igral on bo pa vse zvoke gor znosu.
Pa naj majo žur .

Predn je odšel sem ga prijel za rokav
“En navdih si mi dolžn!”

“E stari ni problema kr reč - OBIŠČI ME.”
…………………………………………………………………………………………………….

mah:

DUHOVI

                                                                                                                                           
ko pripleše noč.. oči se mehko zaprejo kot zavese na oknih.. copate pod posteljo potihnejo svoj večnodnevni korak.. sobe se umirijo, oddahnejo.. takrat.... zaživijo zidovi. iz njih se ovijajo rahle megličaste pramisli. sproščene, prelestne v svojih nadtalnih oblikah, v barvah ultraviole. spol? ni pomemben. izgled? ni pomemben. kdo je slabši, boljši, je kdo gej, temnopolt? musliman? kristjan? ne. ni pomembno.

od vsega je najbolje to, da so dobre in zanesljive. ura (ura? kaj je to, vpraša ena od njih..) je okoli 1.30.. to so tiste, ta močne, vedno tu. prihajajo kot deve, kot gradniki naših sanj (deva je v sanskrtu moški spol, torej tisti deva).

koliko daleč so naše sanje od naših Muz? je moja Muza moja sanja? vsekakor je. in zanesljivo me obiskuje tudi v sanjah. z njo se dvignem po srebrni nitki in me pelje skozi debele zidove mojega razuma. mehča dnevne misli, jim naredi šopek, da se čez noč vsaj kakšen cvet od njih odpre in zacveti v ideji ob dotiku jutra.

srebrna nitka vodi naravnost po gozdni poti. na večne jase besed, prenesenih pomenov, v več-črkovne pahljačaste praproti, v tista skrita rastišča slasti pri pisanju v jagodah, drobcenega mračja v borovnicah, do rime potoka, ki se preliva preko kamenčkastih vrstic, kitic, zlogov.
z vetrom v naslovu naju na koncu odnese v krošnje, da od daleč pogledava ustvarjeno, potem.. še višje okoli Meseca, včasih k skupini zvezdnih poetov, včasih k posameznemu.. iz davnine.. za trenutek mi Muza posodi Navdih, s katerim v pesmih poležem travo.., s katerim puščam sledi v sebi.. tiste hrepeneče in tiste temne, ranjene in žalostne.

mirno spim.. si mislim.
a moja misel se počasi skozi že čisto spočite zidove po srebrni nitki vrača vame. Muza sede na rep ostalih sanj, se lahkotno pridruži ostalim duhovom (duhom.. kaj vem, mislim, da je to tako, kot pri valovom ali valom.. da je oboje pravilno).., ponižna in hvaležna je za vsako besedo, ki jo je nocoj posadila na čuden vrt. vrt zapisanosti v vrsti, navpično ali razmetano.. vrt spominov in lastnih opominov..

.. ki v pesmi ponovno oživijo in zame ostanejo večno izven mene. izven trdih zidov mojega razuma.

……………………………………………………………………………

/obljubim jutrišnji konec.. /

………………………………………………………….

mah:

BOJIŠČE

gledam slikarja.. sedi na tistem kamnitem obodu okoli Tartinijevega trga.. sabo ima vse. stojalo, paleto, barve, skicirko, oči, roke, še svetloba mu je podarjena. tista topla svetloba, ki jo sicer fotografi ne marajo preveč, ker jim zbija ostrino posnetka.

njegov pogled je zazrt v tisti kot, kjer je viden Tartini, za njim rdeča Benečanka s čudovitim balkonom, nad njima zvonik cerkve.. se pravi: vse, po čem se točno določi kraj. če bi se vsedel na rob Fornač, bi lepo dobil del morja in preko zaliva raznobarvne, v kocke zložene hiše in svetilnik na Punti. če bi se pa samo obrnil, bi lahko risal neskončja jader v pristanišču , njihove zabrisane odseve v morju in kje pa kje kakšen zanimiv napis na barki.. z zelenim in rdečim svetilnikom v ozadju.

gledam slikarja. in mu zavidam. zavidam mu sposobnost ignoriranja ljudi, ki so pravzaprav del vsega tega. noče jih v sliki. in jih pač ne nariše. prezre jih. ti ljudje, ki hodijo mimo.. ali se organizirano posvečajo zgodovini trga.. ali prav zavzeto, s popolno opremo rolajo mimo.. ali imajo samo vsakodnevno pot preko trga.. tega ne vedo in zato jih niti ne moti, da so prezrti.

in vse gre lepo v miru naprej. sonce ima svojo špuro.. to itak.. ne odneha. zvoki, glasovi, šumi.. tudi ne. imajo nek poseben ritem. in ne potihnejo. tudi šumi so prezrti. ne bodo na sliki.

ponavljam: zavidam mu. to so zame posebne vrste umetnosti. risanje. nisem sposoben narisati nič. prav nič. ker .. kako naj narišem tisto, kar čutim?

kako naj narišem:

topel vetrič se spreminja v krik
žarek s prošnjo se lovi v besedo

s katero barvo?

kako naj na sliki izjočem svoj jok?

jokam
in moj jok se ne bo nikoli
nikjer zagledal
nihče ga ne more preslepiti

s katerim čopičem?

kako se nariše smrt?

ko v sebi izginjam
se angel poslavlja
da Smrt je v meni
angel začuti

ne znam.

veliko lažje bi morda narisal:

zver se v stolpu dvorca že prebuja
čarobni mir jo spet in spet zamuja
dotik hudiča se v smehu je izgubil
smrtni sluga se v ogenj bo zaljubil

ali pa celo dal na film, na kamero..
pa bi lahko tako izrazil sebe?

ljubljenje.. kako bi narisal, da me ne bi objavili v pornografskih revijah?

stok moči in ..
daj mi dih, da lahko preživim
ko ti je lepo, da zakričim

ali pa čisto preprosto zaljubljenost..

dobri duhovi so iz meglic
v tvojih očeh je polno kresnic

ko v nas bije boj krvavi.

zato pišem. res, da je morda v marsikaterem slikarju tudi nešteto sil, divjih.. tudi morda kdaj trga, lomi.. slike so takrat temačne, ali pa izrazito barvne.. odvisno od njegovega počutja, od svetlobe, od raznoraznih ljubezni.. od noči, ki jo je prebedel v ideji.
tudi ga morda kdaj grize navdih, se ga loteva s prebliski.. in gromom. kako izrazit, kako približat sebe platnu? v kaj narisat preneseni pomen? v pokopališča? v sončne zahode.. kako izrazit gorečo dušo s čopičem, ne da bi se ti tresla roka, misel.. ne da bi pelo srce.., ko imaš oranžje tik pred sabo.. a v bistvu se boriš s strastjo v sebi.. kako?

tega ne bi znal.

zato pišem. in moje bojišče zadostuje Besedi. jo osmisli, jo oživi. ker jo v barvah, na platnih, ne zna. dovolj široko bojno polje je še pred mano. če samo odpiram plast za plastjo in se izrišem v besedi.. in dodam barvo v solze ali v smeh.. je polje pred mano mogočno. vseeno je, kateri čopič uporabim. vseeno je, ali je platno uvoženo. moje barve srca polju zadostujejo.

.. in ne potrebujem nobenih drugih vojščakov, ki bi se borili za okvir platna. ne. resnično ne.. že tako sem v tem dovolj srečen. in sam užitek.. bit v prijetnem odnosu z izraznostjo v zapisih, pesmih.. je neskončen. to ni bogastvo, ki si ga človek prigrabi. ne. niti pridelat si ga ne more. tudi neke časti ne rabi. ne.

je pa lepo. in to šteje.

…………………………………………………………………………..

/še enkrat in.. konec? /

………………………………………………………………

kobilica-poet:

OTROK POETA

V sekundi ko si bil spočet, se je vate zlilo celotno vesolje.
In začel si ga širit
zato si bil spočet.
Začetek je bil božanski, ker si rasel po mili volji,
samo nebo nad tabo, pa še to se je zaprlo samo za hip ,da je lahko
zajokalo .

Kot otrok si se veselil vsake nove igrače ,
vsakega novega koraka, vsakega novega spoznanja.
Počasi si odrastel
in zapuščal otroka za sabo. Nisi ga več potreboval,
ker si stal na svojih nogah in te je pričel ovirati.
Tebi se je mudilo v svet, on pa te je držal za rokav in te rotil- kam se ti tako mudi?
Čez nekaj let ga niti nisi več slišal.
Ostal je tam nekje zadaj, ti pa si drvel kot da se bojiš da ga boš še kdaj srečal. Dolgo se nista videla čas je prekril vajini podobi.

Kot vse na svetu si se tudi ti postaral,
utrudil si se, koraki so postajali vse počasnejši.Otrok ki je s počasnimi koraki hodil za tabo te dohiti.
Ker si opešan te prime za roko in te vodi naprej. Pokaže ti kraje ljubezni, ki jih ne bi nikoli našel, spozna te z ljudmi, ki jih ne bi nikoli začutil napiše ti pesmi,
ki jih ne bi nikoli zapel. Rad te ima, četudi si ga zapustil.
In če ostaneš z njim, ti nikoli ni treba razlagati pesmi ,ki si jo napisal,
ker on sam je pesem in preprosto je.
Tudi ko umreš živi naprej.

Poet, poišči otroka v sebi.

………………………………………………………………………………….

/še 2 nadaljevanja../

………………………………………………………………..

mah:

STRAST POETA

dajte mi drevo! si je zaželel gozd.

na razpolago je dobil brezo, hrast, smreko in divjo češnjo.
takrat se je pisala pomlad.

in gozd se je v nežni, krhki Ljubezni breze pomladil, s hrastom ojunačil in hrapavo ter razkuštrano segel v modrino Vesninega neba.
s smreko je zakril svoj goli zimski sram, si ogrel nočno mrzel nos in zaščitil rit pred vetrovi (hm).
a ko je zacvetela divja češnja, ni vedel, kaj bi z njo. vse je imel. ljubezen, načrte in varno toploto.

kaj naj tu počne s strastjo?

čebele, ki so se zbudile, ko so zavonjale medenje divje češnje, so mu odzvanjale v ušesih.. kakor da ima brenčavo v glavi..
mislil je, da se mu bo zmešalo. predobro se je počutil, zato se mu je zdelo res noro, ampak res noro, vse pokvarit zaradi tega nenehnega in neznosnega brenčanja. vse izgubiti zaradi divje češnje???.. njen opojni vonj, njen šelest cvetov, ki so iz popkov zaživeli prej, kakor njeni drobni listi, njen temno rdeči les!! , skorja..kot zemljevid vseh želja.. in ti cvetovi.. ah, cvetovi polni obljub sladkih sadežev..

po grapah, ob potokih, ob jasah, med praprotjo, po mahovju, v belini podlesnih vetrnic, violarozi pljučnikov, med vsemi, predvsem drobnimi prebivalci gozda, se je stresalo, drhtelo, srhljivo se je ponavljal tisti, ta isti, demonski brenč.

s čim ga naj preglasi? se je spraševal gozd. le s čim? obstaja protizdravilo za želje, belino cvetov? protizdravilo za opoj?

nekaj časa mu je šlo ignoriranje in tiščanje ušes srca lepo od vej.
tudi napadi timberrrr jackov in gobarjev niso porušili miru in stabilnosti korenin.

a dolgo ni več zmogel. začel se je pogrešati.

spomin je odzvanjal po dobravah.. spomin viharjev, pesem vej, lomastenje divjih vil in škratov, pogrešal je zven kapljic močnega naliva, odmeva gromov, udar strele v kakšen višji vrh.. mračnost meglic med debli, skrvnost nočnih šumov..

zato je sprejel tudi divjo češnjo. v imenu sebe.

sprejel je strast in hrepenenje iz davnine.. iz spomina pragozda.

zdaj lahko biva. diha. ljubi z vso močjo, ljubi s polno podrastjo poguma.. a ko se umiri.. gozdna bonaca.. lahko začuti tudi tisti vonj in puhtenje toplote..

gozd je iskal nekaj, kar je DEL njega. drevo.
poet išče nekaj, kar je DEL njega. strast v Navdihu.

……………………………………………………………………………………………………………

/mičkeno se še nadaljuje../

……………………………………………………….

kobilica-poet:

POLNJENJE

Hm, razmišljam kam naj zdaj peljem tole svojo misel, ki jo kvačkam. Bi zatežil v sarkastične vode, koga piknem kar tako v tri dni, ali pa modrujem o vremenu, Ta je tako priročna. Ja jutri bo zima, voham sneg in indijanski vrač mi je junija z dimnim mobitelom signaliziral, naj nabavim drva
Ja , pa kolk me v kolenu štiha, mater da bo najmanj dež.

Moj star ata je mel prav, če nimaš kej za delat, tega ne deli tuki” je pribil in mi dal v roke vile.

Ja , no dober, zakaj pa ne bi napisal spet ene pesmi, a ? Ja zakaj pa ne.
O čem pa? Ni važn, neki kar se ti je dans zgodil naj bo tema, pol pa mal metafor, zanikanih trditev, kakšna rima da teče verz, na konc pa pustiš odprto, da lahk naslednjo pesem kar navežeš. Pa ja! Kak smisel ma to ?
Bolš se je spomnit kar ene besede, ki ti pride na pamet, pa zarimaš, da se jo da porabit za kak komad. Eh brez veze.

BUTL , ljubezen , to vže zmeri, kadar pišeš o ljubezni je zmeri dost obiskov in komentarjev. Ljubezn je univerzalna, tud če misliš na avto pišeš o ljubezni, ker je bol KUL, vsi bojo bral in to ti paše.
O to pa ne. Ljubezen je svetinja, nehi ga srat, spomni se kake zarjavele ljubezni iz gimnazije, jo malo našminkaš pa je, še kocine se ti dvignejo

No, ko sem hodil v srednjo zdravstveno, sem bil edini v razredu med samimi puncami in s čist vsemi sem spal, sam da niso ble zravn, - to je tud ena tema… al pa kak vic ki ga na resno spohaš in dodaš utrinek iz sanj,
no sej idej je velik, sam soka ni, to je hudič.

Ah , dons ne bo nič, preveč je idej , kikirika pa lahk sam ena

Kaj pa če bi …

napisal pesem o pesmi. Se to da ? More se dat zakaj ne ? Kako bi začel.. hm recimo - Kaj pa zdaj?

To je vprašanje , na katerega lahko naložiš odgovore, evo. Kar nizaš o jutru, pa o slečeni poštenosti, pa o času ki mu zmanjkuje minut ko si obglodal sekunde, o ljubezni seveda, taki ta pravi, pa taki izmišljeni,
na konc pa rečeš naj ugasnejo luč. A ni to fajn. No reč če ni fajn, ti ki se spoznaš na poezijo.

O čem pa ti pišeš, a ? O solati sigurn ne, ke je uvela, o veri?- ma dej ga srat, to so obdelal župniki na stotaužnt en način zadnjih dvataužnt let.

O seksu. Oja to bi se dal, sam se morš prvo dol dat, pa ni nobene taprave pri roki. Sam je pa brez veze.

Vesolje. TO JA ! Neskončnost, pa izginjanja, pa pojavljanja, pa čudni občutki, prava in neprava stanja, ni konca ni konca. Ampak o tem je Deniken nardil svojo poezijo- eh ni izvirn.

Problemi z življenjem, ko si izgubljen, ko te je zapustila, pa te boli ,
in ne veš kam bi se dal. Ja ko si mlad to pali, ko si star je pa sam dim.

Ni konca ni konca

O Bog, poglej v mojo dušo, pa boš vidu ka je tema ? Ma ne, vero smo že obdelal.

No o čem še? no ni več idej, ne , si se spraznu.

Pa pišeš o praznini, tisti tapravi, no res, praznini ki te napolnjuje in te izpraznjeno napolni, ko si poln ob polni luni.

Ko zmanka štofa, preskočiš pa na inkarnacijo in reinkarnacijo. Ko si enkrat že bil, pa ne veš kdaj, pogledaš na potni list, pa vidiš da si čist nekje drugje. Mal si zmeden, ampak ti je takoj jasn, da te ni ker si tu.

No, priznaj zdej, da se ti to vse mota po glavi, sam si pa nočeš priznat.

Kaj pa če bi pisal kot po naročilu. Vzameš katalog, odklukaš samostalnike, pa glagole pridevnike in ostalo kramo na kup, ti računalnik doda rime pa je.
EH konfekcija - bljek

No priznej, če te je kaj v …

jajcah.

Ma tolk sn jezn, da bom jest zdejle napisu eno, evo

Zdaj sva si vse,
ko jutra ne bo
se bova ljubila,
ko me boš zapustila
ne bo lepo
in bolelo
bo.

Ta je bla na hiter, kot sex na stranišču, če je prilika.

Samo kaj ?

Kaj pa estetika ? Pesniške oblike, jambi , troheji , enajsterci, akrostihi. To sn pa čist pozabu. O mater, tu je pa prava tema. Pa sej se da pisat pesmi tud sam tak, da vzameš eno od Kosovela, pa premetavaš, vse je isto, samo besede so na drugih mestih, tam ko jih nihče ne pričakuje.

Pa ritmi, a ? Prva dva, pa druga dva, pa tretji, pa sedmi, pa tako v neskončnost, izmenjaje, ponavljajoče.

Kaj še ?

Ja analiza, stari e !

Kaj je mel Šejkspir v mislih s tisto Julijo, al kva je že bla. Bla je revna, pa jo je snubil, al pa je bla bogata pa jo je tud snubil, pa se niso strinjal, pa to zdej vpliva na pesništvo enaindvajestga stoletja. Vse je isto, sam se eni vozijo z biciklom, drugi pa s Ferariji.

Pa tista o Prešernu in Slovenstvu. Ta je naša usoda, nič ne bi blo z demokracijo, če nam ne bi France vsega v zibko položo. Sej je vseen če ga je pil, umetniki ga pač pijejo- boemi. Včas so se s vinom tolažl, dans pa z koko, nekater pa z dnarjem. Ta tud zadene, pa še kak. Si lahk zadet celo življenje, pa še tvoj otroc pa vnuki.

No , zdej ko smo dal pa že tolk skoz, pa lahk izdamo pesniško zbirko.
Dobra ideja e!!!

Sam , kako bomo pa to spravl skup. Če nisi pr jaslih je hudič, to košta. Oblikovanje, lektoriranje, tisk, vezanje, program, promocija, pesniški večer.
Madona, cel kup dnarja rabiš, pa armado ljudi, da vse to spelejo. Dober, ko si slavn se vsi cufajo za tebe, sam mal začivkaš pa vsi prletijo. Tak je delo Picaso, neč nisn nasliko neč, ustvarjalna kriza. Pol pa pokaže eno skico, so pa vsi v ekstazi. On je znal, vsaka čast.

Ampak , ko si začetnik, je pa hudič. Vsi se te izogibajo, ko hudič križa. Najboljš bi blo, če bi čist vse sam naredo, od izbora do tiska, še knjige da zložiš na police v knjigarni.

Mater. Neč ne bo.

S poezijo se ne da žvet. Ni niti za suh kruh, pa mrzlo vodo.

Ampak je pa lepo, če si pesnik. Je lepo, ja, sam pozim ti je mrzl, ko ni za kurjavo. Ja pri duši je pa lepo toplo, to pa ja. Vsaj neki.

No in tako že, deset taužnt let isto. Čist neč se ni spremenil, sam zdi se nam, da so včasih živel bolj kruto in surovo.

Fige. Ista pašta, druga omaka.

No, kaj je zdej, bomo kej napisal al ne ?

Eh, bolš da gremo spat

sej me že mačka čudn gleda.

Grem.

……………………………………………………………..

/se nadaljuje.. še parkrat/

………………………………………………..

mah:

PRAZNINA

ne ne. preden se praznujem, bom, MORAM v bistvu prepisati to misel od Carla Gja.Junga:
” brez poigravanja z zamislimi se ne bi porodil noben ustvarjalni dosežek. igri domišljije dolgujemo več, kot si lahko mislimo”

o čem govori? o metaforah. metafore (meta.. je določen nivo, ki ga dosegamo, ali pa ne, v življenju, dimenzija znotraj življenja..to ni mišljena dišavnica ali pa čaj iz nje.. *čaj? je rekel nekdo čaj*.. fora pa itak vsi vemo, kaj je..), no.. metafore povezujejo pojme, ki so drugače vsaksebi. v poeziji jih kar mrgoli, ker naši sv. Asociaciji takrat delajo s polno paro.. nekaj je na ISTI način podobno nečemu. a tele nivojske fore lahko bralec razume le, če ima podoben sistem preskakovanja misli kakor pisec. če mu ob isti besedi potegne ista situacija.

krokodil npr.. hiter, večno lačen.. in če moramo nekako določiti lastnost, vemo, da je martinček čudovita metafora za nekaj, kar lahko rečemo, da je sicer hiter in lačen, le v manjših količinah..

ali mah, npr… z leti postaja lahko lišaj… nadalje.. lahko je povsod, lahko ga nikjer ni. lahko je mehak, cvetoč.. ali pa samo razvlečen v neke brezoblične krpe.. mah je čudovit kot metafora za na gomilo. ko nekaj izginja.. ko je nekdaj nekaj bilo, a tisto je prekril mah. mrtvilo. da se ja ne vidi, da je spodaj nekaj mrtvega (uf, spet crnjakam).

bodi dovolj.

kaj? praznina? kje pa je? če je prazno.. kje je potem?
praznina je mrk. lahko nastaja nekaj časa.. pa ne, ker iz polnega nekaj odnašamo. ne. nastaja, kadar v prazno nič ne dodajamo. to je velika razlika. sicer malo absurdna.
lahko pa nastane na ck. snap. in GA NI, ki bi jo lahko napolnil. ko čutiš, da se namesto tebe po svetu premika samo lupina. vse je.. votlo, brezvezno, .. praznina ni pogojena. ta, ta hitra. ona kr pride. zzzzk. in obstaneš. nič ne zašumi, nič ne zabrbra, nič nič nič… en taaaak prekleti prazen nič.
potihne tudi navaden jutranji stavek: dobro jutro. ni ga. nimaš ga od kod vzeti.

tuhtam.. pa kako vam naj opišem to praznino? jo kdo zna? je kakšna metafora.. ki bi mi jo znala točnno določit?
na misel mi hodi samo obratje:

poskusim (ljubezen, znanje):

polno je tisto, polno je to.
iz polnine polnost izvira.
ko iz polnine polno se vzame,
polnina zopet ostane.

obratje (????, ????):

prazno je tisto, prazno je to.
iz praznine praznost izvira.
ko iz praznine prazno se vzame,
praznina zopet ostane.

eto. to je takrat, ko ti Čustvovalnik, Hrepenilnik, velegospa Žalost, gospod Navdih in gospa Muza.. izpuhitjo.. razblinijo se. nimajo kje bivat. Čustvovalnik komaj da še poganja srce, kako bi sebe, Hrepenilnik je izgubil cilj svojih vzdihov, velegospa Žalost nima za kaj bit žalostna, tisti in tista Muza pa gredo po sistemu črta____________pika……….…. dim

stanja, kot je uuuu veselje! NAPIŠI MI PESEM!! (RUMENA) ali žalost: IZJOČI MI SRCE..(ČRNA) ni. NI. nič ni.

in spet vprašanja: kdo lahko pesem, razen za zlato poroko, napiše po naročilu? kdo? in koliko je v njej njih samih?
spoštujmo vsako naše stanje. ko preberem veselo pesem, se veselim z avtorjem. ko preberem žalostno pesem, poskušam čutit z avtorjem. in nič ni tako hudo. ko je hudo napisano, je že prekuhano, je že zunaj. večina.

najhuje je, če ni kaj prebrat. če veš, da je nekomu nastopila praznina.

kdo je dal prazniku takšno ime????

……………………………………………………………

/se nadaljuje.. ne več velikokrat/

……………………………………………………….

 kobilica-poet:

LEPOTA -ANTILEPOTA
                                                                                                                 
Ja, uf madona, kakšen lep dan. Sonce mi je kr butnlo v oči ko sem se na postelji prebujal. Saj ni bilo druge, kot vstat. Po čustvovju ti nekako pleše veselo. muzika je od uzadi, sveže vonjave- fajn ko hudič.
Vse nekam lebdi, če ko se oblačiš obleka kar sama skače nate, umivaš zobe
se tolk zasvetjo da vse bliska, kar letiš na vse konce na vse kraje.Ko je nekaj časa kje kakšna minuta na voljo,
hiter na poezije- nova pesem
                                                                                                                         
RUMENA - daš naslovmal pomisliš- pa ne predolgo.
                                                                                                                             
Prebujaj me oj sonce,
dišim v novi dan,
skakaje naj me žarek
po možganih potreplja,
samo vesele rime
bodo danes zaplesale,
vse bo svetlo
vse rumeno
ptički,
rože,
potok
in obvezno
tud srce
srečno in veselo
v ubranem ritmu
ra ta ta,
in ta ko naprej
hop sa sa…nakar končaš še v
A NI LEP TA NAŠ SVET.

………………………………………………………….

 mah:

TIŠINA
/piše se ob glasu I.Misdarisa - Prvo iv/
                                                                                                                                                   

in tišina je bila nema in bila je dobra.
/posluš ti kobilica!!.. to je tako dober stavek… ej ej .. / kaj je tišina za poezista?bom rajši začel tako:

/se nadaljuje../

………………………………………………….

kobilica-poet:

HAMLET ( na DAH ali na MAH – to je eno zapleteno vprašanje)

NA DAH
ČUSTVUJEŠ , v nov dan, vstaneš, skuhaš kof….. – rajš čaj, posrkaš vse skupi, na hiter, hitiš itak ker moraš dons velik nardit, tud umret če bo treba, dejmo hiter madona, ob osmih pridejo naročniki in morš bit tam in met vse prpravlen, ke si itak že včeri vse prpravu.
Sam de ne bo šlo kej narobe, mater sam de bo vse v redi- more bit.

Vse je nared, čakaš da pride ( naročnik), mal si živčn ( baj de vej, pišem fonetičn ker sn evforičn), mater zamuja, kak naročnik pa je to- fak. POL URE, če bi jest zamudu pol ure sn oplel!!!!

AAAAAAA končno madona,. Pride.

Dober dan, jaz sem RIMA, iz podjetja PESMI, midva sva zmenjena- a ne?

Jaaaaa, me veseli, kr naprej, lepo da ste prišli, izvolite, kaj vam lahko ponudim

ja , lahko A, če pa ni pa bo dober E, da se malo začudim mi ponudite I, navajena sem tudi na O, da pa me šokirate bo pa v redu tudi U.

Dovolite da vas presenetim.

Gre kuhat tisto kva že pač- »vatever«, in ona čaka. In v tistem, u hipu, prlaufa na DAH ena reč- ena skomina.

Pa se začne sprehajat, od zgoraj navzdol, pa leve na desno, pa z desne v rikverc, pa gor pa če više pa dol pa če niže in ko vse preskenira se naenkrat ZA ……..tak…. ne….

In eto ti, pusti vse skupi ,… kofe … ma ko je……b….e….. k…o….f …..…eeeee, drži v glavi ta trenutek zalaufa na papir al pa na PC, in takoj na VRT,

PA, NA GRIČ ( ta od Venere), pade v vodnjak, čisto moker, se plazi ven, pade v morje
ki je še malo prej bila puščava, pa se sprašuje , medtem ko duha orhidejo na sosedovi gredici in ves zadet od vonjav opoteka domov in v DAHU vse ………………………………………..

V podobnem trenutku, na drugem koncu galaksije, v dišečem gozdu, NA MAH, veter zaveje neko svežo sapico, žuželka počasi skače gor pa dol, v neskončnost razteza svoja krila , ozon kar lebdi, in omamlja vse okrog sebe.

Žuželka se sprašuje, v čem je smisel skakanja, v to neskončnost, tam v podrastju se vleže na mah, in se zasanja……
In se spomni, vseh vonjav,…. madona…. kr naenkrat pa nevihta…. ki …. ka…. jo pomakne še niše v podrastje, malo se skriva, čaka da vse mine, vmes pa mimo pridejo, vse premočene mravlje, pa roj čmrljev (mater so bli ker našpičeni), pa en rogač se je
Počasi opotekal, na hiter je prišla v letu pobrat čebela en nektar ke ji je padu med potjo ke je hitela v panj, in ko se je vse skupaj poleglo in je nastala tišina.

In tišina je bila nema in je bila dobra.

In iz te tišine je na MAH nastala……najprej rima……ki ni bila v sorodu z nikomer, zato se je v trenutku rodila pesem….ki še danes odmeva…. brez konca svojih dni……..

V nekih nekdanjih trenutkih pa en Vili Tresepivo, skor identičn na en drug način piše eno zgodbo, ki mu je šiznlna čez lobanjo, pa jo ujame in vse natančno zapiše- črko po črko.

T o be or not to be…..

Kobilica ali Skakavac- det is not de kveščen

……………………………………………………………………………………….

/se nadaljuje../

…………………………………………………………………..

mah:

teh.preizkus žalosti
/zraven, ko se to piše, se vrti glasba Frenka, ki Se matra/

(khm.. je rekel mah v meni)

…………………………………………………………….

/se nadaljuje../

…………………………………………………

kobilica-poet:

TEHNIČNI PREIZKUS
                                                                                                                                                                 

Ali je slovenščina bogata ali ni.

                                                                                                                                  
Zame OSEBNO je to izjemno bogat jezik, poseben, in z njim lahko izrazim vse kar mi na misel pride. Če mi kakšna beseda zmanjka jo uporabim na novo, četudi je ni v SSKJ. Kako pride do če večjega bogastva jezika?Po moje s kreativnim razmišljanjem tistih ki pišemo, ali pišete ali pišejo karkoli. Jezikovnega bogastva ne bo povečala samo “debelina”slovarja ampak kreativnost ljudi.

                                                                                                                                                           
Tudi tistega “majhnega” človeka, ki dela “u fabrki” in ima samo preživetvene skrbi. Evo, ravno tu na tem mestu bi bil lahko uporabil EKSISTENCIONALNE, pa je nisem. Ali je PREŽIVETVENO v SSKJ- čakaj da pogledam-

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
Zadetkov ni bilo: preživetveno
                                                                                                        

se mi je zdelo. Eko in zakaj ni te besede (saj lahko da se motim- mogoče pa je v slovarju, samo na spletnem je ni ) v SSKJ. Kaj tujka več pove kot slovenski izmišljen izraz.
                                                                                                                             
Nič, prav nič.Samo stvar pravil pač, ne spodobi se je uporabljati, ker ni po pravilih.
                                                                                                                                                                   

Še eno sem se spomnil. Na fakulteti kjer sem študiral INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE, so nam kar na začetku začeli vcepljati da izraz OBLIKOVANJE ni ustrezen za ta poklic, češ da ima preveč obrtniški pomen, da ima premalo načrtovalskega naboja. DESIGN, da je ustrezen- ja pa ja- fige mige.
Oblikovati je mogoče prav vse, kaj ne oblikujemo najprej misli in s tem nekaj načrtujemo in na koncu ustvarimo izdelek recimo PESEM. Je pa DESIGN zelo moderen, to pa ja, pa bolj imeniten, bolj svetovljanski, KER GA UPORABLJA PAR STO MILIJONOV LJUDI. Pa kaj potem.
                                                                                                                                                                             Slovenci in majhnost. Slovenci smo res hecni. Tistih stvari, ki bi nas lahko naredile prepoznavne, pa se sramujemo ali pa zanemarjamo. DVOJINA je že taka. Kaj si more Anglež da bi izrazil tisto kar SLOVENEC izreče v ljubezni. MIDVA SVA SAMA . Anglež bo rekel WE ARE ALONE in moraš iz stavka izluščiti ali je mišljeno samo za dva ali gre za množico. Slovenščina je lahko veliko bolj subtilna ali pa intimna kot kakšen drug jezik in v tem vidim jaz bogastvo jezika. Štejejo tudi odtenki .

PONOVEN VŽIG:

GORIVO?
NATOČENO 
                                                                                           

POSADKA NA MESTU?
SVA- OBA
                                                                                                                     

ODŠTEVANJE. IN DESET,DEVET,OSEM,SEDEM,ŠEST,PET,ŠTIRI, …..
motor je vžal, TRI , DVA, ENA …. GAAAAAAASSSSSSSSSSSSSSSSSSSS……….

…………………………………………………………………..

 mah:

LOVER*

*(uporabljena je angleška beseda, ker označuje oba spola, česar v slovenščini ni)

zakaj se ne bi poigrali še malo s skritimi.. kar ni nujno, da tudi s temnimi kotički naše Poezifacije. tiste strahotno bobneče Muze, ki pri marsikateremu poetu piše namesto njega. torej.. še vedno je ta ista Muza v nas.. lahko je to čisto določen človek.. z imenom in davčno številko.. lahko je nekaj imaginarnega.. naša domišljija.. (če smo se znašli ob Napravi za iskanje smisla.. vemo, da je neizmerna)..Muzo lahko iščemo v čisto zunanjem svetu v obliki zrezka ali pa najlepšega planinskega cveta, lahko je oblika vonja, okusa.. pa vendar. poet NE IŠČE Muze več. našel jo je. (poet brez Muze.. prosim? halo?) jo gladi, čuva, češe.. zaliva.. in še vedno jo ima v sebi. Muza ni v določenem zrezku. Muza je NAŠA predstava zrezka v nas. tako tudi ne more, ampak nikakor ne more, bit točno določen lastnik davčne številke (zanalašč nočem, da se sliši nekdo, ki mu pravimo Muza, poetično.. ker on sam ni nujno, da je glasbeno, melodijsko, pesniško.. poetično lep, prekrasen.. itd) lahko je le naša predstava o njemu. in TA, NAŠA PREDSTAVA O NJEMU, dobi naziv Muza.

no, zdaj sem prišel do tam.. ko je popolnoma jasno, kdo ustvari našo Muzo. že veste? ne? ja pa kako da ne.. pa tako nazorno napišem. pejmo ponovno. torej: tisti Muza ali tista Muza je samo NAŠA predstava o nekomu ali nečemu. zdaj pa že veste, aneda da veste. pa saj je kristalno, kamenostrelasto jasno, KDO ustvari našo Muzo: ja Hrepenilnik in Čustvovalnik valjda.

…………………………………………………

kobilica-poet:

OKROGLA MIZA

Vabimo vas na okroglo mizo na temo HREPENILNIK IN ČUSTVOVALNIK,
ki bo dne 25. maja ob 17 uri na forumu POEZIJE. VLJUDNO VABLJENI                    
                                                                                     
Ljudje se počasi zbirajo, voditelj živčno pogleduje na uro medtem ko mu maskerka popravlja še zadnje kocine na zaliscih,(mimogrede - za tiste ki ne veste sta ljubimca na skivaj sicer pa oba poročena), kamerman je šel na čik pavzo, režiser hladno zaguncan sedi v kabini nad prizoriščem in sreba kavo,
vse je pripravljeno, gostje prihajajo in se posedajo na označene sedeže.Luči se počasi temnijo in nastane smrtna tišina( nekaj takega poznajo Faraoni - tisti tapravi, ker so se jim že mumije znucale od tišine)                                     
                                                                                           
Dober večeeeeeeeeer. Najprej vas vse lepo pozdravljam, na okrogli mizi, ki jo bomo danes vrteli na temo HREPENILNIK IN ČUSTVOVALNIK.
Tema je nadvse zanimiva predvsem za tiste, ki se ukvarjate s poezijo, poskušali pa bomo odgovoriti na vprašanja in dileme rabe novih besed v poeziji, kaj je dovoljeno in kaj ne, kaj je smiselno in kaj nesmiselno in seveda kako je z pesniško svobodo.
Med nami prav lepo pozdravljam goste, z nami so od moje leve proti desni,
                                         

publicist in novinar FRANCI ŠTANCA
                                                                                 
Literarna kritičarka profesorica docentka dipl. psih. dr. ANA GRAM
                                                                                        
Slavist častni član SAZU prof. dr. LEO NOGIZEM
                                                                                        
in sin ,mož, oče, stric, pevec, svobodnjak in pesnik KOBILICA                                                                                                               Naj prav na začetku izzovem pesnika z vprašanjem kaj predstavljaja oziroma kaj pomeni naslov vaše zadnje pesniške zbirke -HREPENILNIK IN ČUSTVOVALNIK, glede na to, da so to besede, ki ne sodijo v slovenski literarni okvir. Znani ste po tem da radi uporabljate tako imenovane NEOLOGIZME , jih vztrajno iščete ter s tem na nek način burkate slovenski kulturni prostor.  

kobilica:  Čir……., ja čisto na kratko, HREPENILNIK in ČUSTVOVALNIK sta neke vrste miselna totema kamor polagam svoje misli in čustva, ko sem v procesu ustvarjanja pesmi. Najprej najdem neko misel, jo toliko časa premetavam po možganih, najprej malih potem velikih in ko se to dogaja
nastana hrepenenje. E, takoj ko imam hrepenenje, ga odložim na HREPENILNIK- neke vrste polico, ki je levo. Ker ta oddaja neke vibracije se prožijo različna čustva- veselje, žalost, ljubezen,sovraštvo itd itd, in ker nastane kar velika
neke vrste prajuha pesmi, jo nujno moram spraviti v ČUSTVOVALNIK - ki je desno. Le ta ima obliko posode, priznati pa moram da je velikokrat premajhna in se kaj razlije raz misli.
No iz tega potem nastaja vse kar nastane kajti t…..
                                                    
prof.Leo Nogizem: Spoštovani voditelj, če bomo spet poslušali takšne konstrukte, kot zadnjič, potem se bojim da bomo samo utrujali poslušalstvo- protestiram že na začetku.

                                                           kobilica:  Spoštovani profesor, prosim za malo strpnosti, niti nismo začeli pa že burne reakcije.

…………………………………………………………..

mah:

NAVODILA (nadaljevanje glede na vrsto tkanine in vzorca)

čisto po navodilih od zgoraj.
se pravi: različna navodila pišejo različni ljudje. npr. kolerik, sangvinik, melanholik in flegmatik.
ali pa sadisti in mazohisti. ostanimo pri teh dveh, ker s tistimi štirimi bi bil predolgi.
torej imamo oplemeniten in presenečen samostalnik NOČ:

TOLSTA NOČ PILI HREPENENJE
DA SE ŽABA RAZREGLJA

 bi se za sadista slišala tako: 

PRAŠIČJE DEBELA NOČ Z MOTORKO NA KOSE REŽE ZAHTEVO
DA SE KROTA RAZKROTI

za mazohista pa bi bila nekako takole

:OH TA HUDO PREPOLNA NOČ KRVAVÍ MOJO MOLITEV
DA JE SLUZ REGIC PREREGAST (presluzast tudi lahko uporabimo)

in : raje odnehaj, če ti ne pride.. tu bi prišla navodila za Napravo za iskanje smisla zelo prav in bi bila neverjetno smiselna: ker: sadist bi napisal v navodila pod prvo točko: crkn
mazohist pa bi cele noči tuhtal, rimal, pesnil.. (celo na besedo lonec bi iskal rimo predolgo, če ne bi Zvezdica Zaspanka prišla kmalu nazaj..) in na koncu stuhtal: blaženo ne-pridi-tje.no, že tu vidimo veliko razliko same poezije v odnosu oseb z vsebino.

sadist se izživlja nad vsebino.
mazohist nad sabo.

navodila se izgubijo v medvrstičju, če jih ne uporabljamo vedno v prvi osebi. kadar se lotimo navodil, ki so spisana za drugo ali pa buhnedaj za tretjo osebo, znajo bit navodilci zelo hrabri. tako lahko sadist uživa nad mazohistom, mazohist pa vidi samo kri brez navodil. to je pri navodilih zelo pomembno. ker več kotov pomeni, da senca nikakor ne more bit vedno na istem mestu. ona se prestavlja glede na zorni kot sonca. in tista osvetljena se sonči in žarči in ji nikakor ne moremo rečt senca (čeprav jo od nekod gleda nekdo drug iz drugega zornega kota in jo vidi kot senco..) enako je z NOČjo sadista: on namreč te NOČi sploh ne vidi, vidi jo le v mazohistu in jo hoče z obliznjenimi ustnicami in žarečimi očmi razrezat, razvrednotit.
nasprotno pa, mazohist vidi zgolj svojo NOČ, kar potrjuje tudi svojilni MOJO (molitev) in on tako blazno uživa v tistem sluzovju, da se nikakor ne bi mogel podat v dan.. naredi pa tudi nič, da mu je sadist ne bi razrezal (te NOČi), oz. beseda, da njegova noč krvaví, daje bralcu vtis, da ne razume popolnoma, kar pa seveda da čar vsej umetnosti (a to pa že spada pod poglavje: NAPRAVA ZA ISKANJE SMISLA - NENAPISANA NAVODILA)

……………………………………………………..

kobilica-poet:

NAVODILA

Sediš pred praznimi plavajočimi kristalai ki bi jim lahko rekel “prazne frekvence”. Nič ni, nekaj migota, in to ravno toliko da ne moreš spat.
Nič nekaj moram napisat, obupno me matra da bi nekaj napisal, ampak kaj, kako, zakaj. Ne ne grem spat , preden nekaj ne zložim, že cel dan mam v mislih en kup stvari, pa se mi je vse pomešal. Najbolš bo , če vse razstavim, pa potem na novo sestavim- to to bo taprava stvar. Madona, analitično se loti zadeve, pa bo šlo.

Dober, kaj rabim najprej ?

Kofe, seveda kofe, kaj pa druzga. Pa ja ne boš ob taki uri pil šnops, butl. Pusti ti Francija, on je lahk, njega vsi poznajo, pa se mu odpusti.

Medtem ko se kuha kafe, - baj de vej, Ivanu ga je hotla skuhat mama, pa ga ni hotu. No vidiš, jaz si ga bom pa kar sam - one coffy band.

Dober, pustmo to , ne mi mutit, morem se zbrat.

Aha ja, no dejmo, kej rabmo če hočmo sestavt pesem- NAVODILA.

Dober- mamo ene samostalnike, pridevnike, glagole, prislove, predloge, ločila, sklanjatve spregatve, števila, uh ziher je še kej, ampak bomo že sproti.

Dober to mamo, kej še . Kako začneš mater, ne moreš kr en samostalnik vzet pa rečt zdej naj bo samostalnik recimo , recimoo, recimooooo,
NOČ.

Vzamemo samostalnik NOČ in mu dodamo kvaliteto , se pravi ga oplemenitimo. In kako to naredimo, mu dodamo pridevnik. HM recimo
TEMNA NOČ. Jezes butec, ziher da je temna, kva pa če bit drugiga. Mal bol
skrivnostno more bit, recimo, NAJINA NOČ. No no , to je že bolš, takoj SVA DVA, to obeta, ampak še zmeri to je nekam znucan. Kaj pa če recimo presenetiš pa rečeš TOLSTA NOČ. No to to, mal je žgečkliv , no sej bo, dober pejt zdej naprej, tej noči se more neki zgodit- a ne . Lahko vse spraviš v gibanje in vse pomakneš v TOLSTA NOČ PILI HREPENENJE.

Ma ja dej, sej si zmešan, kok lahk noč kaj sploh pili- dej no mer.
Poglej še enkrat v navodila, ziher si neki falil.
Neč nisn falil , nikjer ne piše da ne sme noč bit TOLSTA in da ne bi smela kaj PILITI.

Dober to je res, nikjer ne piše, pa naj bo, prvi verz,

TOLSTA NOČ PILI HREPENENJE,
no naprej, dej naprej,
Jezus, kej je zdej,
ja dodaj kako osebo, al pa predmet no madona,
DA SE ŽABA RAZREGLJA.

KVAAAAAAAAAAAAA,- RAZREGLJA, si ti normaln, to sploh ni nobena beseda.

Ja pa kaj pol, men je všeč, če se žabi razreglja, če lahk konja razjahaš, potem se lahko žabi RAZREGLJA. Ona reglja pa reglja pa reglja in se na koncu RAZREGLJA. Tako kot če človek govori pa govori pa govori in se RAZGOVORI .

Hm, ja pa čaki mal, žaba je žaba, človk je pa človk.

To pa je argument ja to pa- človek govori, žaba pa reglja.

No dober, ampak kva bi sploh rad povedu.

Ja KVA, v službi mo mel en sestank, pa so vsi na velk govoril do noči,
na konc pa noben ni vedu za KVA smo sploh tam.

Ja to je to, A NI DOST?

No več KVA ti pa jest povem, tista navodila lahk mirne duše nekam založiš, al pa vtakneš in ti jest povem en nasvet.

AJA ?

ja,

RAJE ODNEHAJ

ČE TI NE PRIDE !

……………………………………………………

/se nadaljuje../

…………………………………………………….

mah:

ŽURKA SMISLOV

cin cin
ne ne..
ding dong

 ja pa pišuka no, pa kdo mi zdaj zvoni.. končno sem se dokopal do knjige V dvanajstih korakih do dobre pesmi.. in čisto malo mi je manjkalo, da bi iz tolmunov potegnil navdih, čisto na koncu za njegova špičasta ušesa..(kot gollum iz rase hobitov po imenu Smeagol, tisti prstanonosec) in spisal uspešnico… ej uspešnico za sva vremena (dež, sonce.. hehehe), kot tista: priiiidi dala ti bom cveeeet, ali pa tvooooja kooošuulja plaaaavaaaa..

ding dong (tokrat je zvonec zvonil takoj.. mislim.. ne da bi prej delal smernik avta)že grem, že grem.. takoj.. TAKOJ mater..

dober dan, moje ime je Razloček. tukaj bi se morala pričeti žurka, pa ne vem, če sem prišel na pravi naslov.
a? zinem.
ja, tukaj bo žurka, pa me zanima, če sem prišel na pravi naslov, pa če imate kaj trave, sicer ne morem gomilasto razmišljat (trava ponavadi raste na gomilah).
no.. ne vem.. tu? žurka? kdo ..
in je Razloček kar vstopil, se poknu na moj prekrasni kavč (rdeč, kakopak, žametne prevleke pa to..)
poslušte g. Raz..vatever.. pejte ven, ker tu ne bo nobene žurke..ding dong (tudi takoj, šur)

no, ti pejd odpret, jaz se bom pa malo razgledal, tu bi znal bit ples, bom mičkeno razmaknil tole stolovje. hja.. saj vidiš, da že prihajajo tudi drugi..

odprem vrata.
dober dan, moje ime so-je Čustva smehjokjeza (to prebijajo samo najtahujše, sicer je različic nebroj, tudi odvisno od spola, starosti, in geografske širine in ožine), tu bo žurka, pa ne vem, če sm-o prišli prav. obupam: ja vi kar naprej, seveda.. počutite se kot doma.. tudi ti-vi potrebujete odrasli kanabis? ne, ne.. mi-jaz bi antidepresive, alkohol, cigarete, čokolado in za posebne priložnosti Kdo bo tebi zizike majal.. no.. če imate kje blizu.. sicer se znajdem-o.
no, kar…kar.. prostora in časa in IV. dimenzije je dovolj.

……………………………………………….

kobilica-poet:

Navdih

Bliža se en čuden občutek,dan se večeri,petek v življenju, čutiš radost, čaka te doživljaj, vrneš se s pesmijo.

Zbujen prehitro, morasto jutro, kuhaš kavo ,ni sladkorja, v sobo sili megla,
sedeš narediš požirek,pa še eden pa še eden dokler ni pesem gotova.

Vroč poleten sfumato na terasi, leno premikaš oči vrstico za vrstico, vmes zaspiš, nenaden pik sončnega žarka prebudi metafore, zlagaš, zlagaš, se igraš in do večera pet kitic.

Na avtobusu gneča,čas se je že izgubil v jutru, starec prosi za drobiž, dež ujame tvojo zadnjo radost, pri večerji žalostno gledaš polzenje kapljic, zamišljeno prebujen v hipu , nova pesem.

Na zabavi za mizo sproščena debata, nasproti pogleda prijeten obraz, žgečklivega nasmeha, glas nežen sopran, oči brez dna kot morje, pelje te nizdol med gričke do namišljenega vodnjaka,ki neti žejo, znova in znova,  te vleče v avanturo iz katere se vrneš prepesnjen.

Ni konca ni konca, kot bi se utapljal v kozarcu sanj. Kot bi znova in znova hodil brez dežnika po dežju, pa vendar te tako svežii in ti prijajo kaplje ker se počutiš tako živ.
Pa kaj, jaz se sprašujem in mi je jasno ,da ne bom dobil odgovora. Pesem je kot življenje, v naslednjem trenutku ne veš kaj bo. Če bi vedel točno kaj se ti bo zgodilo takoj vsak trenutek , bi bilo nemogoče živeti.
ISTO KOT BI VEDEL, KAKŠNO PESEM BOŠ NAPISAL Z NASLEDNJIM NAVDIHOM, KI GA V BISTVU NE BI POTREBOVAL. Če bi bilo tako, bi bilo nemogoče živeti in Pesem ne bi imela smisla.Tako pa te žene naprej in komaj čakaš da kaj doživiš in da te kaj navdahne. 

………………………………………………………..

kobilica-poet:

Analiza

Ko zjutraj postrgaš , kar je ostalo od noči in ko si skuhaš kar boš pojedel čez dan, ko počasi zaženeš pomnilnik, se nekako poženeš skupaj s sončnimi žarki v ta prečudoviti svet, ki bi lahko bil popoln ampak mu manjka pesem.

In, ker ti nekaj manjka, se greš najprej podučit kaj to sploh je Poezija.

Pa pogledaš najprej pr stricu Wikiju kaj piše.Poezija je:* literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo (lit.)
* čustvenost, lepota (knjiž., nav. ekspr.)

 Dober ,čustvenost, lepota ? ja fajn, neki je že pa klikneš naprej Pesništvo ali poetika pomeni pisanje pesmi (torej v verzih). Pesništvo je lahko epsko, lirično ali ljudsko. Hja, glih tolk vem ke prej, zato pejmo naprej. V Wikipediji članka z naslovom »Verz« še ni. Nič, pejmo nazaj.Čustvo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanjeČústvo je duševni proces, s katerim izražamo odnos do vsega, kar nas obdaja. Čustva doživljamo ob predmetih, ki so za nas pomembni.Čustva se kažejo:
V ZNAKIH FIZIOLOŠKEGA VZBURJENJA (fiziološki procesi) kot so: pospešen srčni utrip, povišana telesna temperatura, potenje, solze (a ne jok!), izločanje adrenalina…

V VEDENSJKIH IZRAZIH: to so zunaji znaki, ki jih lahko opazijo tudi drugi. Npr: glasno govorjenje, mimika obraza, drža in gibi rok, pogledi…
V ZAVESTNEM DOŽIVLJANJU (kognitivna komponenta): kadar se zavedamo svojega stanja in ga vrednotimo kot prijetnega/neprijetnega in so neposredno povezana z našimi čustvi.

GLAVNI IZRAZI ČUSTEV: Mimika: položaj ust, oči, obrvi… Kretnje, način hoje: položaj rok in nog, hitrost gibanja… Drža telesa: pokončna, odprta, sključena Glasovne spremembe: jakost glasu, višina, hitrost.
 E pa smo zdej tam- čustva. Zdej pa napiš neki da bojo vsi jokal( ne narobe ne jokanje ampak jok),pa da jih bo zvil v trebuhu, se začel potit, srbet, smejat,bojo ratal živčn.Da jim bo šla mrzla zona čez hrbet in bodo dlake na laktu pokonc. Kako pa to nardiš?V kteri bukvi najdeš navodilo, kako se to naredi.Evo en naslovAvtor Gospod Ta pa taTehnični priročnik za vzbujanje različnih čustev- v dvanajstih korakih do dobre pesmi. V predprodaji 50%popusta.( že spet reklama,madona izklopi reklamo)
Ja po moje če želiš vzbujati različna čustva, moreš biti bolj čustven od tistih ki ne pišejo pesmi- al kako. Ja najbrž.Oddajajm različna čustva, pozitivna, na smeh, na veselje, na hrepenenje, na ljubezen - akcija do konca leta šifra * Emoticoning (matr - kdo je spustu not ta oglas) No evo par idej- a je problem

.“”"”Prižgi luč, namesto da se pritožuješ nad temo”"”"- Kitajski

………………………………………………..

se nadaljuje../

 ………………………………………….

mah:

JA PA ZAKAJ SPLOH DEFINIRAT POEZIJO

njegove sanje se odlepijo od slike na zidu. vmes se je odpeljal direktno v virtualo občutij in neverjetno viška je hodil sam sebi, trdemu disku..

vmes je dvakrat skoraj že dosegel tipko restart.. pa ga je odneslo nazaj, kot bi bil privezan na banđi đampingu.. (horizontalnem..) in  v tretje mu je le uspelo pritisnit tipko. malo je zaprasketalo v njegovem polnilniku, ekrančič je tudi usta obrnil navzdol (rikverc smejko)..

sam se je sesedel na posteljo pod sliko iz mladosti. le zato, da ga tiste otožne oči ne gledajo več.

poezija.. smisel.. kaj je to.. kdo je to.. ko bi bila Poezija ena teta, bi bila vsa oblečena v neko skrivnostje rdečo črne kombinacije, s tangicami, z bujnim oprsjem, s prelepimi zobmi, črnimi očmi, dolgimi lasmi.. v visokih petah (če bi dvignila noge, bi na podplatih pisal sponzor, PRI NEKATERIH, a pri večini NE.), ki bi kdaj v velikem loku poletele po zraku, da bi lahko plesala bosa v travah, ob ognju, s flašo v rokah, molila edinemu božanstvu.. Luni, Soncu, Vetru, Zvezdam, Skrivnosti.. a v bistvu bi jo ljubil vsak na svoj način in njej bi bilo vse, vse, vse prav. vsak dotik, vsako ljubljenje, vsaka beseda.. samo, da ne izpuhti, da ne izgine. oblači jo vsako toplo srce, lahko je žalostno, lahko je evforično, lahko smejavo, lahko porogljivo, nagajivo… vseeno. ker sleče jo samo ljubezen, itak. sleče jo do kosti, potrga ji meso, razkraspa srce, nadane krvavo masko, ji vleče čreva iz trebuha.. ja. ljubezen je v poeziji tragična.. turobna.. polna obljub, hrepenenja, Žalosti.. to teti Poeziji trga drob (ne gat). pa vendar se potem nekako postavlja nazaj z besedami koga drugega, s spodbudami od bralcev, raznoraznih poznavalcev, prijaznih ljudi.. LJUDI, KI BREZ DEFINICIJE R.A.Z.U.M.E.J.O, kaj naj bi Poezija sploh bila. in virtualno življenje je poezijo dvignilo na nivo. vedno se je nekje motolavila.. ne tič ne miš. ni bila proza, bila je izpovedna. ni bila proza, a ni bila v rimah. ni bila proza, pa vendar je dišala v prenesenih pomenih. ni bila proza, PA VENDAR JE NOSILA ZGODBO. tisočero zgodb. nešteto zgodb. vesolje zgodb.. ni bila proza, a bila je pesem, ki nima glasbe.. KAKO DA NE??? skoraj vsaka pesem nosi glas v glasbi.. nosi, nosi.. poje, zapoje o vsem, kar je lepega, grdega, norega, … poezija bobní, v poeziji se živi, umira, rojeva, ljubi… ISTO ISTO kot v prozi.

………………………………………………………………. 

mah:

“na, pa sem tam. sanjal, ali bolje.. sanjaril bom o sadju a jedel šnicl.” se čudi sam sebi.Hrepenilnik pa neutrudno hodi po poti. in večina celo nekaj korakov pred njim. ker z njim vštric hodi samo Razumnik. veliko se tudi bori, pogovarja z njim. Hrepenilnik pa ga kar naprej po svoje tupi. ko je le prehudo, gre in ga zmeri. in se čudi, da ga vsake toliko zabriše ven. saj: kakšna prijetna melodija.. ki zbudi razcvet spominčic. pogled v daljavo, ko se vse umiri.. in v njemu vzbudi prelet svobodne ptice. Potem se ponavadi spet na tiho pogovori z nj. veličanstvom Razumikom in zbrcata Hrepenilnika spet nazaj na njegovo prašno pot.

“”"kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič? kdaj prižgal si plamen v temi? kdaj so se ti zadnjič lesketale oči?”"” /Šifrer/

……………………………..

kobilica-poet:

Kakšen smisel ima poezija?

Dlje kot pišem pesmi, manj odgovorov imam
in bolj ko čofotam v morju rim
bolj se utapljam.

Kam to vodi kam to vodi?

Najbrž imam tovarniško napako, nekje v možganih je en kratek stik,
da namesto, da se besede lepo normalno zlagajo, začnejo plesat
nekam po svoje.
Vse skupaj je ena zmešnjava brez reda in repa pa glave. Če gledam nazaj,
ne vidim naprej.Mogoče ima pa stvarnik z mano neke čudne načrte, ki mi jih noče povedat,
pa uživa, da me enmal matra. Eh ne bi reko.

Že vem.

Kupil si bom napravo za iskanje smislov. Sem vidu reklamo- dajo na tri obroke.

Nič ne bo, že vidim, me že vleče skup.

Grem hrepenet naprej.

………………………………………………….

mah:

kam to vodi? kam to vodi? nocoj se bom lotil priprave na šoping. ja.
vsekakor, ta “šoping”, ki se bo na teh straneh začel, ne bo poceni. padale bodo marsikatere hecne, krute.. najbrž tudi nesmisli, morda kaj mehkega, poboži.. smer se bo odrejala sama od sebe. kompas, ura, meteorološki pogoji.. ne bo vodilo. to pa vsi že pri sebi poznate, ko ustvarjate čudovitja v pesmih.
pisala bova.. ja, bova in poskusila kupit napravo za iskanje smisla.

NAPRAVA ZA ISKANJE SMISLA

nocoj sem sanjal. prevezave v glavi, res.
prevezave podatkov. naj opišem. samo ej! to so bile sanje. tako da.. vzemite z rezervo.začelo se je z nekim koncertom v naši ulici in smo se jezili, ker da bodo naši vrtovi potacani in ob živih mejah bodo raznobarvne kozlarije. zato smo se odločili, da si na dvorišče pripeljemo veeeelik bager, da zapremo pot tudi tistim, ki bi celo parkirali in se morda radi malo pomečkali v senci drevesnega mraka. tu mejk a long stori šort: prišel je bagerist, se sparkiral napošrek in, ker ni vedel, da smo v tisti gužvi mi lastniki hiše, šel mimo nas in pozvonil pri vhodnih vratih. kaj se je zgodilo? ko je pritisnil na zvonec, se je vklopil desni smerokaz na našem avtu. poskusil je ponovno. isto. tip je iz žepa potegnil zložljiv računalnik, se povezal z medmrežjem in otipkal našo telefonsko. in šele takrat je pozvonilo pri vhodnih vratih.

podatki.
podatki. prevezave.
podatki.

konec sanj. sanje pač.pravila. po vseh pravilih bi moral s pritiskom na stikalo pozvoniti zvonec. zvonec je kršil pravila. ali prst? ali stikalo? kaj se dogaja s kršenjem pravil? kaos ali končno red?
kakor je rekel Einstein: “lotevati se neke stvari na vedno enak način in obenem pričakovati vsakič drugačne rezultate, je najzanesljivejši znak norosti.”

in moja sanja to potrjuje. nobenemu ni bilo nič čudnega, ker je ob pritisku na zvonec pričel delati smernik avta. in skoraj samoumevno je bilo, da je bagerist s telefonskim klicem preko računalnika pozvonil pri vhodnih vratih.
če bi gospod Vsakdan bil oseba: samo zamislimo si, kakšno breme nosi. isto, isto, isto. isti postopki, isti rezultati. vedno.. znova.. z jutrom.. dnem.. večerom.. nič Navdihujočega. nič Prekršenega. pa vendar: da ne boste mislili, da je kršenje pravil enostavno. NI. seveda moja misel ne seže v orehovo potico iz ocvirkov. ampak se dotikam tistega roba, ko si v življenju Prizadevamo, da delamo orehovo potico iz orehov, upamo pa, da bomo jedli ocvirkovo. o tem govorim. naša pričakovanja in hrepenenja ne znajo iz vsakdana. ne zmorejo kršiti pravila. zato ostanejo neizpolnjena.
a črta.. črta je čisto blizu. skoraj znova, kadar imamo dober dan, pridemo do nje, celo dotikamo se jo lahko.. a da bi šli preko, bi morali prekršiti nekaj pravil. osebnih.
ker: niso vsa pravila napisana. VEČINA jih je v naših glavah. o teh pravilih vemo malo, a vse.

“kosilo!!!”
“ja, takoj, samo še nekaj dopišem”

nekje MORA biti stikalo za zdrs preko te črte. za preklop, s katerim se ne dela nobena škoda nikomur.

“si gluuuuh al kaj??? jest pejd, ne bom ti posebej grela!!!!”
“jaaaaaa, evo me..”

pa srce? ah.. boste rekli…

“”se spomniš, kako je, ležati v dvoje .. na kupu sena v družbi Lune in Zvezd.. še veš, čigave so bile tiste krave.. zjutraj so tebi pojedle klobuk.. grom je ribniku izdal skrivnost.. že veš, da je sonce luč iz Vesolja? že veš, da je zima botra Tišina? in volk, ki je Vetru posodil svoj glas..”"/Predin/

……………………………………..

kobilica-poet:

“ja no sej že grem- madona. Pa kaj ti nisem reku da mam dons sadni dan.
Ti pa me s “šniclom” hočeš fentat. To za srce sploh ni dober.”“Veš kaj pravi moje srce’”

Utripa kar naprej- non stop, prenaša napore- nadčloveške, po cele dneve
hrepeni. Kolko enga hrepenenja oddaja. Zadnjič sem s hrepenilnikom izmeru najvišjo vrednost v zadnjem letu.

Pa boli včasih . Ko pridejo dnevi bolečin je neznosno-bo treba na EKG, da ne bo kej narobe.Tako se mi smili ko v miru bije, potem ga pa kakšn hud šok strese- recimo zadetek na lotu. A ni to grozn.

Človek razmišlja , kam gre vsa ta energija ki jo obdela,PA VSA ČUSTVA, ki na poti skozenj kot eho izgorevajo nekam v kozmos. A se ne bi dalo za naše vnuke, vse te občutke nekako shranit, recimo preko kakšnega srčnega skenerja. Bi lepo dal na en čip,pa bi lahko vnuki občutli kako si se vse počutu.“No ,poglej sine, kako je naš dedek trepetal na konjskih dirkah, ko je njegov Apostrof dirjal proti cilju, ko ga je prva kap pošlatala.

A , ni zanimivo- a čutiš kej.”“Ja mami , dej nehi s takimi- men je slabo. “Al pa recimo odcefralnik živcev. Zelo koristna zadeva.

Ja vse sorte bomo še pogruntal, ampak srce pa ostaja takšno kot je,
nekaj mesa, kakšna žila- zaklopke sem pa kje in pumpa od to do večnosti.

“Posluši- lej, jest sn pozabla da maš sadni dan- pa sejm ti ni treba jest.

Bova mela pa sadne sanje zvečer, ti boš breskve jest pa banano…pa bo”

A te že spet meče - ti pa tvoj hrepenilnik- kakšen smisu ma to.

……………………………….

/se nadaljuje../

samoizpraševanja..dvomi. življenje.
smrt.

in moja prazna glava.
jazz.

večina blond.
turbo folk.

neprilagojenost.
Bohemian Rhapsody.

tuhtanje v napačne smeri. depra.
morda pa samo žalost? kaj vem.
ne upam vprašat. stigma.
Ciganske narodne.

diagonala čez Slovenijo.
love songs.

prijatelji in ne-prijatelji. mesto v nas za znance. čemu?
Slovenski oktet.

reke.. vezi. vezi? obstajajo? res? ah..
Sweet child in time.

jutranje spanje po budni noči. zblojeno. in misliš.. spet samo misliš..
in dvomiš. spet samo dvomiš.
rock.

ker sebe ne sprejemaš, tudi drugih nisi zmožen? laž.
blues.

natrenirana rutina. še pri ljubljenju.
kot pot žlice v usta. samoumevje.
one men bend.

sprehod. zakaj.. če bo pa dež? prav zato.
tibetanski menihi.

je gozd rešitev? ne, če sebe nosiš zraven. če bi se pustil zunaj, potem ja.
panova piščal.

priročniki. bljak. še kuharski. ti predvsem.
pop.

kako lažje umreti.. tega pa ni. priročnika.
smrt ne zna napisati priročnika.
lipa zelenela je.

življenje jih pa piše kot zmešano. polno. vsak dan kakšen novi.
polka.

izkušnje? komu mar. nimam rad izkušenj.
zaradi izkušenj zamujam dneve, srca.. sebe.
madrigale.

besedna zveza: dobre izkušnje.. kako tuje zveni, aneda.
besedna zveza: slabe izkušnje.. kako domače.
reggae.

torej: ponavljati slabe izkušnje pomeni živeti. kdo bi si mislil, da je tako enostavno.
(denarnico imejte sabo. ponavljanje slabih izkušenj se plača)
valček.

grem na cigareto. zunaj se dela dan. jutro. presneta množina.
noči naj bodo v množini. jutra le v ednini. za preživetje mrtvih.
Pesem sužnjev.

Razmišljam.

Kaj je pomembno v življenju, da se ravnaš po razumu ali pustiš da te vodi srce?

Oboje sem prakticiral, ampak večje težave povzroča slednje. Za moškega je to najbrž še težje, ker ne paše v poslanstvo nravi.

Hm, moraš nekako premagat samega sebe, da lahko greš naprej. Eni funkcionirajo enostavno, kot roboti, vse podredijo enemu cilju pa je.
Recimo, nikol nisem razumel ljudi, ki se pehajo smo za denarjem. Zdaj se mi je posvetilo. Čist enostavn. Ne vpletaš čustev, cilj je fiksiran in pičiš kot po avtocesti- levi pas , gas pa dolge luči.
Kaj pa jaz ?
Eno samo filozofiranje o občutjih, kot bi se vozol na Vršič, vijuganje da se ti v riti in glavi zmeša. Dol na stran bolše da niti ne gledaš, najbolje je imet zaprte oči, pa je. Samo ko prideš nekako do konca, pa se spomniš da si neki pozabu, pa spet nazaj. Evo, zdej pa prit kam če moreš.

Pa kaj je s tem srcem?- bela cesta, važno je da imaš srce ?
Ja sej ga mamo vsi a ne, samo eni ga ne matrajo pa obremenjujejo z ljubeznijo, pa srečo, pa veseljem pa žalostjo. Eni mu enostavno ukažejo.
Posluši, dones boš vesel pa pika. Al pa “Ljubav to je feferon” in tko naprej.
Ne pa tko ke jest- kok si kej dones, se dober počutiš, a ti kej manka,
bi eno pesmco prečitala al pa greva na koncert- a- no povej kej bi danes ?
Pol pa spet blodita skupi na Vršič pa nazaj.

Ja ni konca ni konca.

Nič, sej ne bom nikamer prišu s tem razglabljanjem, ampak če me je že zbudil, ga pa vsaj mal zafrkavam. Ker tak se pa tut jest ne dam- madona.
Kva se to prav, bela cesta.

Mal razmišlam zdej, če ga nisn mal preveč nazjal,- e , pa kej, naj se navad.

Ja kej bi človek dal za eno normalno živlejne.

Mal se sprehajam po mojem lajfu, kva sn vse počel.

Eno samo delo, delo, delo, pomago ljudem okol sebe ( polovici klasa u srednji šoli uču matematiko de so mel sej dve), se nauču dveh poklicev, hodo v sredno šolo, pa na fax, pa v tujino neki malga, delu u fabrki- napol zastojn, šel privat pa se skor ubil od dela, no zdej mam pa eno normalno službo- in kva jest nardim ?
Ajd u poezijo. Eto ti na- zdej pa maš kar si isku- probleme.

Ko da moram zdej prefilozofirat cel svet od prapoka naprej pa nazaj- u črno lukno.
Ja tko je to, evo, na konc se pa še sam s seboj pogovarjam, pa če to ni za zaprti oddelek u Idrji- pol pa nočem neč.

Evo, pacijent, sej sn reko. Čista logika.

Ja tko je to, Zdej sn opisu kej je blo, kej pa še bo- u to je pa en velek vprašaj ? Question

V to pa , bolš da se niti ne spuščam, ker se mi pa res lahk čist strga.
Evo vidiš, ko da bi šel tretjič na Vršič, pa pr sedemintridesetmu ovinku, se spomneš, da si na vrh pozabo kluče.
Pa spet - u rikverc. Question

Ja , če to ni za posrat .

Neč , najbolš bo de neham in grem mal nazaj zaspat. Sej ne verjamem da mi bo ratal,
ampak probam pa vseeno lahk.

Ajd, čao Cool Kobilica

p.s. če me kdo vid na Vršiču , naj me pošle nekam